Kolektivni dopust kot ukrep v času koronavirusa

Kolektivni dopust se v praksi predstavlja kot preventivni ukrep v času epidemije. Kakšne so potemtakem trenutne zakonske možnosti? V času izrednih razmer se delodajalci srečujejo z najrazličnejšimi izzivi, saj se morajo v najkrajšem možnem času prilagoditi novim razmeram. Številni delodajalci se tako sprašujejo kdaj, kako in ali sploh lahko delavcem odredijo kolektivni dopust.

Izraba letnega dopusta

Pravico do letnega dopusta, njegovo odrejanje in izrabo ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Navedeni zakon določa, da se dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Delavci tako v prvi vrsti izrabljajo dopust na podlagi dogovora z delodajalcem. Stranki sta pri tem dolžni na eni strani upoštevati potrebe delavca in na drugi potrebe delodajalca oziroma delovnega procesa. Ne delavec in ne delodajalec tako ne moreta povsem samovoljno določati, kdaj bo delavec izrabil letni dopust. Delavec ima tako po zakonu pravico izrabiti samo en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi.

Kdaj in kako lahko delodajalec odredi kolektivni dopust?

Pravica delodajalca, da lahko delavcem odredi kolektivni dopust, ni zakonsko izrecno opredeljena. Odgovor na vprašanje je tako potrebno poiskati s smiselno uporabo drugih zakonskih določb.

ZDR-1 v 148. členu določa, da delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu. Z letnim razporedom delovnega časa se določi delovni čas vseh zaposlenih delavcev pri delodajalcu. V razporedu se za posamezno leto konkretno določi, kateri dnevi v letu so delovni in na katere dneve v letu se pri delodajalcu ne dela. V tem delu se lahko tudi določi, kdaj bo organiziran kolektivni dopust pri delodajalcu.

Kolektivni dopust mora biti vnaprej predviden

Letna razporeditev delovnega časa je za delavce bistvenega pomena, saj si na tej podlagi lahko organizirajo svoj prosti čas, družinske obveznosti in ostale dejavnosti. Zaradi navedenega zakon izrecno določa, da morajo biti o razporedu delovnega časa obveščeni, in sicer še pred začetkom vsakega koledarskega oziroma poslovnega leta.

Delodajalci, ki planirajo kolektivni dopust, bi tako morali tega predvideti oziroma določiti že v letnem razporedu delovnega časa.

Če delodajalec načrtuje kolektivni dopust, pri čemer bo primarno upošteval potrebe delovnega procesa, je pomembno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti, obveznosti in želje delavca. Samo tako se namreč lahko doseže namen pravice do letnega dopusta.

Kaj pa v času izrednih razmer, ko se delodajalec sooči z izpadom dela?

V trenutnih izrednih razmerah številni delodajalci kot primerno rešitev ob izpadu dela vidijo tudi odreditev kolektivnega dopusta. Pa je to sploh dovoljeno?

Delodajalec se s svojimi zaposlenimi lahko dogovori, da bodo v tem času koristili dopust. Glede na zakonske določbe je to torej mogoče le, če se tako delavec kot delodajalec s tem strinjata. Samovoljno odrejanje kolektivnega dopusta v času, ko zaradi izrednih razmer ni dela, tako kljub temu ni dovoljeno.

Delodajalci, ki se soočajo z izpadom dela (poslovni razlogi), torej tudi v času ko pride do izpada dela zaradi odrejene karantene oziroma drugih ukrepov v izrednih razmerah, ne morejo povsem samovoljno odrediti delavcem koriščenje dopusta. Kot primerno rešitev zakon v teh okoliščinah predvideva ukrep odreditve začasnega čakanja na delo.