Sprejet je Zakon o čezmejnem izvajanju storitev
Državni zbor je sprejel Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), ki se bo začel uporabljati 1. januarja prihodnje leto. Ta natančno določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije (EU) ter obratno.
To pa ne bo veljajo za čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, ki običajno opravljajo dejavnost v dveh ali več državah članicah EU in delodajalcev, katerih napoteni delavci običajno opravljajo delo v dveh ali več državah članicah EU ter čezmejno izvajanje storitev pomorščakov.
Kdaj lahko delodajalec ali s. p. izvaja čezmejno delo?
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev določa, da delodajalec lahko to počne pod pogojem, da:
- običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
- ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,
- napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve,
- se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji (vsaj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije) in ima odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in
- se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
Delodajalec mora zaposlovati od pet do deset delavcev in pri tem imeti zaposlenega najmanj enega delavca, ki je neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja že najmanj šest mesecev. Oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje ali da ima delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri delavce, ki so na tej podlagi neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja. Delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost. Pogoj pa je še da, da zoper delodajalca v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.
Samozaposlena oseba lahko čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da:
- storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je samozaposlena oseba že najmanj registrirana v Republiki Sloveniji in
- storitev se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.
Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjenega, če:
- je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vpisana v Poslovni register Slovenije,
- je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi samozaposlitve,
- samozaposlena oseba nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in
- samozaposlena oseba pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.
Pred pričetkom čezmejnega dela je potrebno pridobiti obrazec A1
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev nadalje predpisuje, da mora delodajalec oziroma samozaposlena oseba pred začetkom izvajanja storitve pridobi potrdilo A1. Delodajalec ali samozaposlena oseba prek državnega portala za podjetja in podjetnike (sistem e-VEM) vloži vlogo za izdajo potrdila A1 največ 30 dni pred predvidenim začetkm čezmejnega izvajanja storitve. Za pridobitev pa morate dokazati, da so dejavnosti, ki jih nameravate opravljati v tujini, podobne dejavnostim, ki ste jih opravljali v domovini.
Obrazec A1 po zdaj veljavni zakonodaji omogoča, da zaradi krajšega (največ dve leti) dela v tujini ne spreminjate svojih pravic iz socialne varnosti.
